Cerkvica sv. Katarine je bila grajena še v romanskem slogu in okoli nje je bilo večje pokopališče, stala pa je v neposredni bližini vozne poti on potoku Bela. Zato so po umirjanju reformacijskih sprememb, tu zgradili za duhovnika stanovanje in od leta 1575 je tukaj stalno bival duhovnik in upravljal dušnopastirsko službo v tem delu Haloz. Gre torej za začetek samostojne dušnopastirske postojanke – župnije: Sv. Katarina ob Beli.

V prvi polovici 17. stoletja pa so naše kraje prizadeli trije hudi dogodki: 1. močna epidemija kuge, 2. mnogi turški upadi in 3. močni potres. Tedanja župnijska cerkev Sv. Katarine ob Beli je utrpela hude poškodbe in ni bila več varna za opravljanje bogoslužja. V tem času je tukajšnji župljani Sv. Katarine ob Beli dobili svoj redni bogoslužni prostor v grajski kapeli Sv. Trojice na Borlu, ki je bila v teh letih zgrajena v povečanem gradu. Po tridesetih letih je borlski grof Johan Sauer k gotski kapeli SV. Barbare dogradil večjo ladjo v baročnem stilu, v kateri se je začelo zopet redno župnijsko delovanje, kar se je zgodili leta 1683. v tem letu se je župnija preimenovala v župnijo sv. Barbara v Halozah. Stanovanje za duhovnika se je uredilo pri podirajoči se cerkvi sv. Katarine, ki je bila potem popravljena in je služila kot podružna cerkev s pokopališčem in župniščm, ki je bilo leta 1835 povečano.

V 18. stoletju so novi župniski cerkvi sv. Barbare se dozidali dve stranjski kapeli posvečeni na desni sv. Jožefu in na levi strani sv. Mariji Kraljici rožnega venca. V tem času so pozidali še prostor za pevce in zvoni, ki meti 52 metrov v višino.

Ko je bila dozidana cerkev v 18. stoletju, so barokizirali tudi gotski prezbiterij. Tako je vsa oprema in freske v baročnem stilu. Glavni oltar je delo Straubove delavnice iz 18. stoletja. V glavni niši domuje župnijska zavetnica sv. Barbara, devica in mučenka. Ob njej stojita kipa sv. Filip, apostol in sv. Jakob ml., apostol in ob steni stojita na levi sv. Peter, apostol in desni sv. Pavel, apostol. V atiki je upodobljen Bog-Oče v slavi mnogih angelov. Pred prezbiterijem stoji na levi strani mlajši kip Lurške Marije in desni strani sv. Alojzij Gonzaga, duhovnik.