Sit amet luctus venenatis lectus magna fringilla urna porttitor rhoncus. Eget magna fermentum iaculis eu non diam phasellus vestibulum lorem.
Cerkev je zgradil borlski grof Anton Sauer, sin Johana Sauerja leta 1699, isto leto je bila tudi posvečena. Podružna cerkev stoji na 301 metrov visokem griču Veliki vrh, staro ime je Straboljšek. Stavba je zgrajena v baročnem stilu.
Cerkev je posvečena materi device Marije sveti Ani. Glavni oltar je bogato razgiban s pozlačenimi plastikami, v sredini je oljna slika zavetnice, delo slikarja Janeza Vida Haukla. Nad sliko sta grba grofov Sauer in Trautensdorf. Stranska oltarja sta posvečena desni svetemu Nikolaju, levi sveti Mariji – Vnebovzete. V kapeli je oltar svetega Roka. Na njegovi desni stoji glavni oltar završke podružne cerkve sv. Urbana.
V cerkvi je lepa baročna prižnica in kor. V zvoniku je en zvon. Ob cerkvi stoji romarski dom, ki je bil zgrajen leta 1900.
Ob pešpoti k cerkvi stoji zelo priljubljen križev pot.
Bogoslužje je občasno obhaja vse leto, glavni shod je ob godu sv. Ane in je tridnevni.
V vasi Pohorje stoji podružna cerkev sv. Elizabete Ogrske, ki ji domačini pravimo Špeta. Severovzhodne strani je vsa obraščena z gozdom, zato zagledamo cerkev, ko smo že pri njej.
Cerkev je postavljena na nadmorski višini 302 metrov. Bila je zgrajena leta 1674, prezbiterij pa kaže znake še starejše dobe.
Cerkvica meri v dolžino 20 metrov, širina 4,35 metra, višina 5,5 metrov. Zvonik je »jahač« in je gleda pet metrov nad streho. V njem je en zvon. V cerkvi je manjši eseni kor.
Glavni oltar je lesen in je v baročnem stilu. Oljna slika sv. Elizabete je iz 17. stoletja, nemška renesansa. Stranska oltarja sta posvečena desni Žalostni Mati Božji in levi sv. Janezu, apostol in evangelist.
Bogoslužje je nekajkrat na leto. Glavno žegnanje se obhaja na prvo nedeljo v avgustu.. god sv. Elizabete Ogrske – kneginje je 17. novembra.
Prvotna župnijska cerkev Sv. Katarine ob Beli je bila zgrajena v 13. stoletju. Zgrajena je bila v obliki pravokotnih tipov srednjeveških cerkvenih stavb. Obstoječi tloris kaže na romansko obliko, pravokotna ladja in kvadratni prezbiterij, h kateremu je bila pozneje prizidana zakristija. Imela je raven lesen strop. Cerkev so Turki 22.9.1532 zažgali, vendar je niso popolnoma uničili, saj je bila okrog leta 1545 že popravljena. V 17. stol. je bil dozidan še stolp, ki stoji še danes. 9.11.1880 jo je potres na Hrvaškem tako poškodoval, da ni bila več uporabna za bogoslužje. Leta 1926 je bila, razen stolpa, porušena in na njenih temeljih pozidana nova stavba. Na mestu ladje je bila postavljena dvorana, na mestu zakristije pa mala kapela in garderoba.
Nemška okupacija je dvorano s kapelo sv. Katarine spremenila v skladišče. Po osvoboditvi je nova oblast stavbo preuredila in jo uporabljala za šolsko telovadnico, ki je zaradi ne vzdrževanja propadala. Šele po osamosvojitvi Slovenije je bila razpadajoča zgradba denacionalizirana, ter tako vrnjena nekdanjemu lastniku, župniji Sv. Barbari – Cirkulane. Po vrnitvi je zgradba bila temeljito obnovljena, zunaj in v notranjosti.
